ŽENSKE V POLITIKI DAN PO AMERIŠKIH VOLITVAH

​Sodelovanje žensk v politiki in na vodstvenih položajih je omejeno, vse od lokalne do globalne ravni. Za to so med drugim odgovorne strukturne prepreke – diskriminatorna zakonodaja in institucije, ki ženskam omejujejo vključevanje v procese odločanja, pa tudi sovražni govor in stereotipi o vlogi žensk v družbi.

V Sloveniji smo junija 2015 imeli 44 % žensk ministric, 35 % poslank v Državnem zboru,  8 % županj in 32 % občinskih svetnic. Med 10 predsedniki vlade samostojne Slovenije je bila le 1 ženska, politiki obeh spolov in mediji so pogosto govorili o njenih nogah, dolžini njenih kril in višini njenih pet. Na globalni ravni je bilo junija 2016 v parlamentih na nacionalni ravni 22,8 %  žensk, septembra 2016 pa je bilo 10 predsednic držav in 9 predsednic vlad. 
 
Pred mesecem dni je bil za novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) med 12 kandidati potrjen Antonio Guterres. Od primarno 12 kandidatov je bila prvič v zgodovini OZN polovica kandidatov žensk. Govorilo se je, da je nastopil čas za prvo generalno sekretarko, kar je neformalno podprla tudi skupina 60 držav članic OZN (od skupaj 193 držav). Toda že v prvem neformalnem glasovanju v varnostnem svetu se je ponovila bolj poznana zgodba: moški so bili ocenjeni precej bolje kot ženske in med 5 najboljšimi se je znašla le 1 ženska.
 
V moškem svetu, ki prevladuje v OZN, so države članice imele dvojna merila za moške in ženske kandidate: zmagovalčeve izkušnje v establišmentu, ki jih je izkazal kot nekdanji Visoki komisar OZN za begunce, so bile ocenjene kot njegova kvaliteta, administratorki Razvojnega programa OZN (UNDP) Helen Clark pa so očitali, da njena izvolitev za generalno sekretarko organizaciji ne bi prinesla nič novega, saj je že del establišmenta. Zmagovalec je v svojih predstavitvah jasno povedal, da mednarodni humanitarni sistem ne deluje, kot tudi mehanizmi OZN za vzpostavljanje miru ne, a ni požel nobenih kritik za svoja opažanja, kot jih je bila glasno deležna nekdanja zunanja ministrica Hrvaške Vesna Pusič, ki so ji zaradi realističnih opažanj glede delovanja OZN pripisali sovražno vedenje.
 
Včeraj je bil v Združenih državah Amerike izbran kandidat, ki je javno primerjal mehiške migrante s posiljevalci, ki v ZDA prinašajo droge in kriminal, ter predlagal zaprtje ameriških meja za muslimane. Ko se je štetje glasov obrnilo v korist Trumpu, se je kanadska spletna stran za državljanstvo in imigracije porušila. Novi ameriški predsednik je obtožen zlorabe žensk, želi kaznovati ženske, ki splavijo, in je ves čas kampanje brez zadržkov opletal z eno seksistično izjavo za drugo. Njegova protikandidatka je bila ženska.
 
Ženske, ki se potegujejo za vodilna mesta, se soočajo z dvojnimi spolnimi stereotipi s strani moških in žensk. V prvi vrsti morajo preseči prepričanja, da t. i. vodstvene kvalitete, kot so sposobnost, odločnost in samozavestnost, niso povezane z moškim spolom. Za tem naletijo na drugo oviro: če uspejo prepričati, da so zelo sposobne, enako kot njihovi moški protikandidati, so kaznovane s prepričanjem, da sposobna ženska ni topla oseba, ki bi bila vredna zaupanja. Z drugimi besedami: nekateri volivci žensk ne volijo izključno zato, ker so ženske. Bi ameriški volivci spregledali Trumpov populizem, seksizem in rasizem tudi, če bi imel moškega protikandidata?