Stanje človekovih pravic v Sloveniji

Fotografija: MIKI Yoshihito

Slovenijo je letos marca obiskal komisar Sveta Evrope za človekove pravice, N. Muižnieks. Ob objavi poročila o obisku, ki je izšlo prejšnji teden, je komisar izpostavil številne pobude, ki jih je Slovenija v preteklih letih lansirala za naslavljanje človekovih pravic migrantov, Romov, izbrisanih in ljudi, ki živijo v revščini. Po njegovem mnenju je potrebno te pobude nadgraditi in slehernemu posamezniku zagotoviti človekove pravice.

V zvezi z migracijami je pohvalil sodelovanje Slovenije v načrtu Evropske unije glede premestitve migrantov iz Italije in Grčije, kot tudi pri trajnem preseljevanju oseb iz okoliških držav Sirije, ki izpolnjujejo pogoje za status begunca. Slovenija se iz države tranzita počasi spreminja v ciljno državo, zato bi morala uvesti sistemske spremembe, ki bi omogočale boljše spoprijemanje z naraščajočim povpraševanjem po azilu. Med te spremembe nedvomno sodi skrajšanje postopkov za pridobivanje azila in izboljšanje kvalitete storitev, ki so na voljo prosilcem za azil. Muižnieks je poudaril, da Slovenija ne bi smela uveljaviti novele Zakona o tujcih, sprejete januarja letos, saj ne nudi zaščite proti načelu vračanja oziroma refoulement, kot tudi ne zagotavlja vsem pravice do zaščite. Dodatno komisar poziva k nudenju boljših pogojev za mladoletne migrante brez spremstva in priporoča dodatne napore Slovenije v procesih integracije prosilcev za azil in migrantov.
 
Navkljub številnim projektom slovenske vlade, namenjenim krepitvi pravic in boljši integraciji Romov v slovensko družbo, še vedno ostajajo številne dolgoročne težave, vezane na kvaliteto bivanja Romov, še posebej na Dolenjskem. Pri iskanju rešitev bo nujno sodelovanje med državno in lokalno ravnijo. Komisar pa je izpostavil vedno bolj pogoste prezgodnje poroke in najstniško nosečnost med romskim prebivalstvom. Eden pomembnih ukrepov za odpravljanje teh pojavov je dostop do kvalitetnega izobraževanja, pri čemer Muižnieks priporoča vključevanje romskih otrok v formalni šolski sistem.
 
Glede izbrisanih je komisar pozdravil napore slovenske vlade za uresničevanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, kot tudi nedavno javno opravičilo predsednika Državnega zbora izbrisanim. Med drugim je Muižnieks priporočil izobaževanje o izbrisanih v slovenskem izobraževalnem programu.
 
Čeprav je Slovenija v evropskem povprečju glede ravni revščine, komisar svoje poročilo zaključuje z zaskrbljenostjo nad naraščanjem števila revnih, ki je posebej prisotno od leta 2008 dalje. Med revnimi je vedno več otrok ranljivih družin, starih ljudi, dolgoročno breposelnih in prekarcev. Za odpravo tega trenda Muižnieks priporoča številne ukrepe, med njimi tudi odpravo varčevalnih ukrepov. Na tak način bi Slovenija lahko ostala zvesta svoji tradiciji socialne države, ki pred revščino ščiti vse svoje prebivalce.