Kaj pa vrednote?

Z vstopom v novo tisočletje se je pričelo obdobje poglabljanja odnosov med Afriko in EU. Prvi Vrh Afrika – EU je leta 2000 potekal v Kairu, na drugem Vrhu, leta 2007, pa je bila sprejeta Skupna strategija Afrika – EU (Joint Africa – EU Strategy), ki je odnose postavila na raven partnerstva in mu dodala strateški razmislek. Novembra letos bo v Abidjanu na Slonokoščeni obali potekal že 5. Vrh, katerega glavna tema bodo mladi.

Od zadnjega Vrha, ki se je leta 2014 odvil pod naslovom »Investiranje v ljudi, blaginjo in mir«, je v odnosih med kontinentoma moč zaznati spremembe. Strah pred nekaterimi posledicami globalizacije, s poudarkom na novi migrantski realnosti in večanju neenakosti, je v Evropi sprožil strah in val populizma, ki je vplival tudi na politiko Evropske unije (EU) do Afrike. Delovanje EU v preteklih dveh letih je poslabšalo tudi njen ugled v mednarodni skupnosti, kar je na eni strani vezano na prevelike razlike med besedami in dejanji, na drugi pa na pomanjkanje enotnosti in strateškega razmisleka.
 
Na vedno večji razkorak med visokimi standardi, zapisanimi v EU deklaracijah in strategijah v odnosu z Afriko, ki poudarjajo pomen demokracije, dobrega upravljanja in človekovih pravic, ter vrednotami dejanske zunanje politike do sosednjega kontinenta, opozarja »European Centre for Development Policy Management (ECDPM)«. Njihova opažanja je moč strniti v naslednje misli:
 
1. Interesi in vrednote
Zaradi arabske pomladi in razvoja dogodkov v Libiji, je podpora procesom demokratizacije v Afrike postala »rizičen posel«, ki potencialno lahko sproži val nestabilnosti. Zaradi vedno večje tekmovalnosti z novimi razvojnimi deležniki v Afriki, ki vrednotam posvečajo manj pozornosti, se je nenaklonjenost tveganju le še povečala. V praksi se kaže, da EU potihoma tolerira ali celo podpira nedemokratične afriške režime, ki služijo evropskim interesom.
 
2. Volitve ne zadostujejo
Mladi v Afriki so ne le vefno bolj številčni, temveč tudi bolj glasni v zahtevah k spremembam.  V zadnjem letu so volitve potekale v 24 afriških državah, toda volitve same po sebi ne pomenijo tudi demokracije. V številnih državah niso pripeljale potrebnih sprememb, ki bi zagotovile razvoj v korist ljudstva. Prav tako se kaže nov trend med afriškimi voditelji, ki so vedno bolj spretni pri manipuliranju z demokratičnimi željami ljudi.
 
3. Evropa bi lahko storila več in bolje
ECDPM meni, da razprava o vrednotah ne more sloneti na pokroviteljskem odnosu EU do Afrike, temveč mora izhajati z obeh strani. Prav tako razprava o vrednotah ne more biti podrejena izključno varnostni agendi EU. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati kompleksnost afriških političnih sistemov in prebivalstev.
 
4. Evropa in Afrika ne smeta razočarati mladih
ECDPM zaključuje, da sta se kontinenta znašla na razpotju. Lahko se odločita za odmik od demokratičnih vrednot ali pa za vključitev v bistvo njunega partnerstva.
 
V pripravah na 5. Vrh Afrika – EU pa ima priložnost sodelovati tudi civilna družba. Med 11. in 13. julijem bo v organizaciji afriških in evropskih nevladnih organizacij v Tunisu potekal Afrika – EU medcelinski Forum civilne družbe, ki se bo osredotočal na naslednja področja:

• Preprečevanje konfliktov, izgradnja miru in begunci
• Demokratično upravljanje in aktivno državljanstvo
• Človekov razvoj
• Spodobno delo, univerzalno socialno varstvo in trajnostni družbeno-ekonomski razvoj
• Trajnostna prihodnost za naš planet.

 
Forum bo civilni družbi omogočil priložnost za razvoj novih idej, razpravo o napredku partnerstva med Afriko in EU ter priložnost za razmislek o prihodnosti partnerstva. Srečanja se bo udeležilo 40 predstavnikov iz EU, eden izmed njih si lahko tudi ti! Za več informacij piši na info@forumfer.org.

Fotografija: Fred Guerdin