Kdo bo v Sloveniji varoval človekove pravice?

Od pričetka nove migrantske realnosti politične elite stopnjujejo razpravo o ogroženosti – Evrope, Slovenije, naše dobrobiti, našega zdravja, naših vrednot, naše kulture. Kot kaže, smo v Sloveniji v pričakovanju možnega novega prihoda migrantov korak pred sprejetjem sprememb Zakona o tujcih, kot jih predlaga ministrstvo za notranje zadeve. Spremembe bi v primeru ogroženosti javnega reda ali notranje varnosti Slovenije policiji omogočile zaprtje meja, vsakega tujca, ki bi vstopil brez dovoljenja, pa bi napotila v državo, iz katere je vstopil »nezakonito«. Zavrnitev vstopa je možna tudi v primeru, ko tujec prosi za azil, razen, če bi bilo njeno/njegovo življenje neposredno ogroženo, če bi ji/mu vrnitev v predhodno državo onemogočilo zdravstveno stanje in v primeru mladoletnikov, mlajših od 14 let. 
Nevladne in humanitarne organizacije, med njimi tudi Forum za enakopraven razvoj, odločno nasprotujemo poskusom ministrstva za notranje zadeve, da spodkopljejo pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic, ki smo jih kot civilizacijske norme sprejeli po grozotah druge svetovne vojne. Predlagane spremembe kršijo Ustavo Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do azila, kršijo pa tudi mednarodno pravo in pravo EU, med drugim Konvencijo o statusu beguncev, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Konvencijo o otrokovih pravicah.  Zato slovenske nevladne organizacije pozivamo predsednika vlade in njene druge članice in člane, naj spornih sprememb ne sprejmejo!
Slovenski ustavnopravni strokovnjaki se sprašujejo, če predlagane spremembe zakona ne pomenijo redefinicije ustave. Pravica do zaščite je ena najbolj temeljnih pravic vsakega posameznika. Države jo lahko zavrnejo, vendar je to potrebno storiti v ustreznem postopku. Države jo lahko tudi začasno odpravijo, vendar je za tak korak potreben utemeljeno dober razlog – na primer v primeru izrednega stanja, kar lahko razglasi parlament, ko je ogrožen obstoj Slovenije.
M. Ignatieff je zapisal, da desetletja po sprejetju Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah suverenost držav ostaja eden izmed temeljev sistema mednarodnih odnosov. Nadaljeval je, da so največji branitelji človekovih pravic ustave demokratičnih držav in ne mednarodni sporazumi, ki v primeru avtokratskih vlad slabo nadzorujejo uresničevanje človekovih pravic. Če bo vlada sprejela sporne spremembe zakona, bo ne le na deklarativni, temveč tudi na zakonski ravni enačila prihod migrantov z ogroženostjo Slovenije. Ob tem se odpirajo (najmanj) tri vprašanja: 
Če ne demokratično izvoljena vlada, ki ji predseduje ustavnopravni strokovnjak, kdo bo posameznikom zagotavljal njihove človekove pavice?
Če se ustava krši za posameznike, ki iščejo zaščito pred vojnami in preganjanjem, kdo bo naslednji na vrsti? 
In kakšne vrste vlada nam vlada, če ne brani svoje ustave in v njej zapisanih človekovih pravic?