Kako načrtovati Mesta prihodnosti?

10. 1. 2017
Po napovedih sodeč, bo v naši prihodnosti vedno več mega mest – do leta 2050 naj bi se število prebivalcev v urbanih predelih skoraj podvojilo, z današnjih 3,7 milijard na 7 milijard prebivalcev. Več kot četrtina prebivalcev mest danes živi v revnih predelih in »slumih«, kjer je dostop do čiste vode, elektrike in sanitacije zelo omejen. Da bo urbanizacija v prihodnosti čim bolj trajnostna in človeku prijazna, je bila ob zaključku konference Organizacije združenih narodov (OZN) Habitat III oktobra 2016 v Ekvadorju sprejeta Nova urbana agenda. Uresničevanje Agende bo trd oreh in med drugim bo potrebno paziti, da bodo mesta prihodnosti nudila priložnosti za razvoj potenciala deklic in žensk, da bo prostor za sodelovanje in udejstvovanje družbe in da bo upoštevano hitro staranje prebivalstva.
 
Pri načrtovanju mest prihodnosti bi bilo smiselno upoštevati naslednje elemente:
1. Vključevanje vseh prebivalcev mest v načrtovanje mest
Tudi ob sprejemanje Nove urbane agende je bilo moč opaziti, da nekatere kategorije prebivalcev niso mogle sodelovati pri njenem oblikovanju, predvsem najbolj marginalizirani, kot so prebivalci slumov, verske manjšine in novi migranti. Procesi, ki že v osnovi ne vključujejo najbolj ranljivih skupin, spodbujajo večanje neenakosti.
2. Načrtovati mesta, ki ščitijo pravice starejših
Starejši od 60 let predstavljajo najhitreje rastoči segment urbanega prebivalstva, navkljub prepričanju, da so mesta prostor za mlade, ki iščejo zaposlitev. Potrebno je razmišljati širše kot samo zagotavljanje fizičnega dostopa starejših do vseh zgradb in storitev, saj odlična dostopnost na ulicah, polnih avtomobilov, smoga in ozkih pločnikov, ne bo pritegnila starejših iz hiš. Ko pa ljudje ostajajo zaprti v lastna stanovanja, so odrezani od prijateljev, družine in storitev in lahko postanejo izolirani od družbe.
3. Odpornost naj bo osrednji del načrtovanja
Lep primer zanemarjanja pomena odpornosti mest je San Salvador. Še nedolgo nazaj so reke v mestu redno poplavljale, posledice so bile lahko grozljive za prebivalce ob bregovih, pred leti pa je reka odplavila most, skupaj z avtobusom, polnim potnikov. S pomočjo OZN so bili izvedeni protipoplavni ukrepi, kar je znatno zmanjšalo nesreče.
4. Posvečati je potrebno pozornost potrebam žensk
Nova urbana agenda naslavlja to vprašanje na več načinov, med drugim pravice žensk do posedovanja zemljišča, do bivališča, boj proti nasilju in zaposlovanje revnih, še posebej žensk, v neformalnem gospodarstvu, vključno z neplačanim in skrbstvenim delom. Politike ne smejo biti parcialne in se osredotočati na primer samo na pravico do posedovanja lastništva. Ključen je celovit pristop, ki vkjučuje tudi varen dostop do vseh storitev, družbenih aktivnosti, kulture, zaposlovanja, torej omogočanja enakih možnosti in priložnosti.
5. Izmenjava dobrih idej in praks
Le z redno izmenjavo dobrih idej in praks bo moč preseči družbene, ekološke, ekonomske in tehnično-infrastrukturne izzive, s katerimi se bomo soočali ob nastajanju mega mest v prihodnjih 30 letih.