Kako bodo izgledali odnosi med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika po letu 2020?

8. 12. 2016
​Včeraj je v Bruslju potekalo srečanje civilne družbe in odločevalcev iz Evropske unije (EU) ter Afrike, Karibov in Pacifika (AKP). Dogodek sta organizirala CONCORD, konfederacija evropski razvojnih in humanitarnih NVO, in slovaško predsedstvo Sveta EU. Dialog z naslovom »Stand up for a better future for all« je bil usmerjen prihodnosti sporazuma med EU in 79 državami AKP po letu 2020.
 
Trenutno je v veljavi Kotonujski sporazum, ki je bil podpisan leta 2000 za obdobje 20 let. Temelji na treh stebrih sodelovanja, in sicer na političnem dialogu, razvojnem sodelovanju ter gospodarskem in trgovinskem sodelovanju. Pogodbene strani morajo s pogajanji o novem sporazumu pričeti najkasneje 31. avgusta 2018. Evropski razvojni sklad (EDF) je glavni inštrument razvojnega sodelovanja med EU in AKP, med leti 1975 in 2013 je usmeril 78 milijard razvojne pomoči. Od leta 2012 dalje vanj prispeva tudi Slovenija.
 
Hitro spreminjajoče se globalne razmere kličejo po ponovnem razmisleku o odnosih med EU in državami AKP. Spremenjeno realnost zaznamuje več faktorjev. EU se je v preteklih letih soočala s finančno in gospodarsko krizo, nekatere AKP države pa so zaradi visokega gospodarskega razvoja močno napredovale. Razlike znotraj AKP skupine so vedno večje, torej bo izziv oblikovati enoten pristop do držav. Iskanje trgovinskega sodelovanja, ki bo osnovano na obojestranskih koristih med EU in AKP, še nadalje ostaja težka naloga. Ob tem pa ne gre pozabiti, da AKP države pogledujejo proti Kitajski in Braziliji in želijo poglobiti odnose tudi z državami izven EU.
 
Evropska komisija je 22. novembra objavila komunikacijo z naslovom »Towards a renewed partnership with African, Caribbean and Pacific countries after 2020«. Dokument predstavlja izhodišče za izgradnjo novega sporazuma in o njem so 28. novembra na zasedanju Sveta EU v Bruslju razpravljali tudi ministri za razvojno sodelovanje. Komisar za razvojno sodelovanje Mimica podpira sprejetje pravno zavezujočega sporazuma, vendar je stališče držav članic glede tega vprašanja deljeno in pričakovati je, da bo tema predstavljala pomemben del pogovorov znotraj EU.
 
V stališčih slovenskih razvojnih in humanitarnih NVO, ki jih je FER pred zasedanjem posredoval ministrici za razvojno sodelovanje Slovenije, gospe Darji Bavdaž Kuret, je poudarjeno, da morajo odnosi med EU in AKP biti osnovani v kontekstu univerzalne Agende 2030 in prispevati k njenemu uresničevanju. Cilji trajnostnega razvoja naslavljajo globalne izzive na vključujoč način in podajajo priložnost za njihovo skupno reševanje. Na podobnih temeljih, torej univerzalnosti, enakopravnosti in soodvisnosti, morajo biti osnovani tudi EU-AKP odnosi. Najverjetneje bo veliko energije vložene v naslavljanje nove migracijske realnosti v okviru nastajajočega sporazuma med EU in AKP in prav enakopravnost mora biti podlaga za oblikovanje EU stališča glede tega vprašanja.