Centralna mediteranska migracijska pot

27. 1. 2017
V letu 2016 je rekordno število migrantov prispelo v Italijo po t. i. centralni mediteranski migracijski poti: 181.436 posameznikov, kar je 18 % povečanje v primerjavi z letom 2015. B. Frouws s »Sekretariata za mešane migracije« trdi, da porast ni povezan z zaprtjem t. i. balkanske migracijske poti ali sporazumom o migracijah med Evropsko unijo (EU) in Turčijo.
 
V primerjavi z letom 2016, je v letu 2016 683.273 manj migrantov uporabilo balkansko migracijsko pot, v istem letu pa se je za 27.549 povečalo število prehodov po centralni mediteranski migracijski poti. Skladno s temi podatki, bi v najboljšem primeru lahko govorili o izjemno majhnem premiku migracijskih tokov, saj je padec na balkanski poti 24-krat večji od porasta na centralni mediteranski poti.
 
Nadaljnja obravnava podatkov pokaže, da zaprtje balkanske poti ni veliko prispevalo k povečanju prihodov v Italijo. Po balkanski poti so v največjem deležu potovali državljani Sirije, Iraka in Afganistana, centralno mediteransko migracijsko pot pa je v letu 2016 v primerjavi z 2015 uporabilo nekoliko več kot 2.000 državljanov omenjenih držav.
 
Če je večji del migrantov, ki so si utirali pot čez Balkan, bežalo iz držav, v katerih so vihrale vojna ali konflikti, 63 % migrantov v Italijo prispe iz Zahodne in Severne Afrike. Natančneje, k porastu prihoda migrantov so največ prispevale Gambija, Senegal, Nigerija, Gana, Gvineja, Kamerun in Sierra Leone. Navkljub porastu v letu 2016, je v zadnjih letih pritok migrantov po centralni mediteranski poti v povprečju relativno stabilen. Z ekonomskim razvojem tega dela Afrike je pričakovati povečanje števila migrantov v EU, saj bo vedno več ljudi imelo sredstva in željo po boljši priložnostih.
 
Pričakovati je, da bo le majhen delež potencialnih novih migrantov pridobil status begunca, toda dosedanje izkušnje evropski držav kažejo, da deportacije zavrnjenih prosilcev za azil niso tako enostavne. EU zato vedno več pozornosti usmerja centralni mediteranski migracijski poti in sklepa sporazume o migracijah z afriškimi državami, ki naj bi olajšali deportacije. Tovrsten sporazum je 11. decembra 2016 EU podpisala z Malijem, ki pa ni požel navdušenja med domačim prebivalstvom. Zaradi pritiskov civilne družbe in celo obtožbe številnih državljanov, da jih je vlada izdala v zameno za 145 milijonov evrov vreden sporazum o vračanju migrantov, je Mali že konec leta vrnil dve osebi v Francijo, ki ju je zaradi nepridobitve statusa begunca deportirala.

​Photo credit: noborder network via Foter.com / CC BY